30. člen

(pogoji in soglasja ter dovoljenja)

 

(1) Za gradnjo objektov v narodnem parku se pridobivajo dovoljenja za poseg v naravo, naravovarstveni pogoji in naravovarstvena soglasje ter kulturo varstveni pogoji in kulturo varstvena soglasja v skladu s predpisi s področja graditve objektov, ohranjanja narave,  varstva kulturne dediščine in določbami tega zakona.

 

(2) Naravovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za gradnjo enostavnih objektov in izvajanja del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči določena v predpisih, ki urejajo gradnjo objektov, in v primerih, ko s tem zakonom ni določen za izdajo soglasja pristojni organ.

 

(3) V postopkih pridobitve dovoljenj in soglasij iz prvega in drugega odstavka tega člena sodeluje upravljavec narodnega parka z mnenjem.

 

 

31. člen

(soglasje upravljavca parka)

 

(1) Ravnanja in dejavnosti, ki se v narodnem parku lahko izvajajo samo na podlagi soglasja upravljavca parka so:

1. znanstvene raziskave;

2. odvzemi mineralov in fosilov v izobraževalne namene,

3. odvzemi živali prosto živečih vrst, ki niso divjad ali ribe, iz narave za namene določene s tem zakonom;

4. odvzemati mivko, pesek in prod iz strug vodotokov ter vodnih in priobalnih zemljišč za namene določene s tem zakonom;

5. letenje z motornimi zrakoplovi za potrebe geodetskega, filmskega ter dokumentarnega snemanja in znanstvene raziskave;

6. prirejanje shodov ter športnih, rekreacijskih, turističnih in drugih tradicionalnih prireditev;

7. šotoriti in taboriti zunaj za to določenih mest;

8. športne, turistične in rekreacijske dejavnosti  na vodotokih in stoječih vodah;

9. vzletanje in pristajanje z jadralnimi padali, zmaji ali baloni;

10. uporabljati motorne sani in druga vozila na motorni pogon za vožnjo po snegu in ledu v primerih, določenih s tem zakonom;

postavljati znake za označevanje planinskih in drugih poti.

 

(2) V upravni odločbi iz prejšnjega odstavka se odloči o sprejemljivosti nameravane aktivnosti z določbami tega zakona ter določi pogoje za njeno izvedbo.

 

(3) Če se ravnanja in dejavnosti iz prvega odstavka tega člena izvajajo na podlagi upravne odločbe, izdane po drugih predpisih, se le ta izda v soglasju z upravljavcem.

 

 

32. člen

(upravljanje z obiskom)

 

(1) Obiskovanje in ogledovanje narodnega parka je pod enakimi pogoji dovoljeno vsakomur.

 

(2) Minister omeji dostop do posameznih delov narodnega parka na podlagi strokovne ocene o ogroženosti, ki jo pripravita skupaj upravljavec narodnega parka in organizacija, pristojna za ohranjanje narave, oziroma organizacija, pristojna za varstvo kulturne dediščine. Šteje se, da je ogroženost podana, če je v oceni verjetno izkazano, da bi ogledovanje in obiskovanje dela narodnega parka lahko povzročilo nevarnost za ohranitev naravnih vrednot, rastlinskih ali živalskih vrst in njihovih habitatov ter kulturne dediščine.

 

(3) Omejitve iz prejšnjega odstavka se zlasti nanašajo na motorni in mirujoči promet, ter način in čas obiskovanja in ogledovanja.

 

(4) V načrtu upravljanja se določijo izhodišča za usmerjanje obiska v narodnem parku vključno z opredelitvijo območij z omejitvijo obiska, označevanjem, opredelitvijo parkovne infrastrukture in njenemu načrtovanju, opredelitvijo poti, ki so namenjene doseganju ciljev narodnega parka, določitvijo naravnih vrednot in delov narodnega parka, ki se lahko uredijo za ogledovanje in obiskovanje, informacijskimi centri in metodologijo za izvajanje monitoringa, zlasti z namenom ugotavljanja vplivov obiska.

 

33. člen

(raba delov narodnega parka )

 

(1) Naravno vrednoto v narodnem parku ali del narodnega parka (v nadaljnjem besedilu: del narodnega parka) se lahko ob izpolnjevanju določb tega zakona posebej uredi za ogledovanje in obiskovanje v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

 

(2) Dele narodnega parka iz prejšnjega odstavka določi na podlagi strokovnega mnenja strokovne organizacije minister s posebnim sklepom, pri čemer upošteva kriterij, da naj se urejajo tiste naravne vrednote oziroma deli narodnega parka, ki jih je vredno urediti za obisk in se jih lahko uredi, brez škode za njihovo naravovarstveno vrednost.

 

(3) Prednost pri ureditvi delov narodnega parka, ki obsega morebitno fizično ureditev dela narodnega parka za ogledovanje in obiskovanje, organiziranje ogledovanja in obiskovanja ter izvajanje spremljajočih dejavnosti, ima upravljavec narodnega parka. Če upravljavec narodnega parka v treh mesecih po izdaji sklepa iz prejšnjega odstavka ne poda izjave o zainteresiranosti za ureditev dela narodnega parka, vlada podeli koncesijo za ureditev dela narodnega parka.

 

(4) Koncesija se podeli proti plačilu usposobljeni pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje v aktu o podelitvi koncesije predpisane pogoje. Kandidat za pridobitev koncesije mora izkazati ustrezen pravni naslov na zemljiščih, ki so predmet morebitne fizične ureditve zemljišč.

 

(5) O izboru koncesionarja odloči vlada. Pri izbiri ima prednost kandidat, ki je ob izpolnjevanju razpisnih pogojev za podelitev koncesije predložil naravovarstveno sprejemljivejši predlog ureditve dela narodnega parka. Če ima več kandidatov enako število točk, ima prednost kandidat, ki je prebivalec narodnega parka ali pravna oseba s sedežem v narodnem parku.

 

(6) Če so zemljišča potrebna za izvajanje rabe dela narodnega parka v lasti države, se šteje, da je z odločbo o podelitvi koncesije dan koncesionarju tudi ustrezen pravni naslov iz četrtega odstavka tega člena.

 

34. člen

(uporaba imena in znaka narodnega parka)

 

(1) Znak in ime narodnega parka ter njegove prevode lahko uporablja upravljavec narodnega parka in koncesionar iz prejšnjega člena, druge osebe pa samo na podlagi dovoljenja za uporabo, ki ga izda upravljavec narodnega parka.

 

(2) Dovoljenje za uporabo se lahko izda za uporabo v namene, ki so v skladu s cilji narodnega parka. V dovoljenju za uporabo se določi tudi višino nadomestila za uporabo znaka ali imena v profitne  namene.

 

(3) Minister podrobneje predpiše načine in pogoje uporabe ter primere, pogoje in način določitve višine nadomestila za uporabo imena in znaka narodnega parka.

 

 

35. člen

(financiranje projektov iz javnih sredstev)

 

V narodnem parku se lahko iz javnih sredstev financira samo tiste razvojne projekte, ki so v skladu s cilj narodnega parka.

 

 

V. UPRAVLJANJE NARODNEGA PARKA

 

36. člen

(upravljanje)

 

(1) Z narodnim parkom upravlja upravljavec narodnega parka z namenom dosegati cilje, določene s tem zakonom. Upravljavec narodnega parka je javni zavod. Javni zavod vključuje v upravljanje narodnega parka parkovne lokalne skupnosti, prebivalce narodnega parka, lastnike zemljišč v narodnem parku in zainteresirano javnost.

 

(2) Ustanovitelj javnega zavoda je Republika Slovenija.

 

(3) Ustanoviteljske pravice in obvezanosti izvršuje vlada.

 

(4) Javni zavod je oseba javnega prava, ki z vpisom v sodni register pridobi pravno in poslovno sposobnost.

 

(5) Javni zavod zagotavlja kakovost upravljanja narodnega parka z doseganjem standardov kakovosti.

 

(6) Javni zavod zagotavlja javnost in transparentnost svojega delovanja.

 

 

37. člen

(uporaba imena in znaka narodnega parka)

 

(1) Javni zavod uporablja pri svojem poslovanju ime in znak narodnega parka.

 

(2) Uporaba imena in znaka narodnega parka za potrebe poslovanja narodnega parka se podrobneje določi s statutom javnega zavoda.

 

 

38. člen

(organi javnega zavoda)

 

(1) Javni zavod  ima naslednje organe:

-            svet zavoda,

-            strokovni svet in

-            direktorja.

 

(2) Podrobnejšo sestavo organov javnega zavoda, način imenovanja članov kolegijskih organov ter drugo določa akt o ustanovitvi javnega zavoda oziroma statut javnega zavoda.

 

 

39. člen

(svet zavoda)

 

(1) V svetu zavoda, ki je najvišji organ upravljanja, imajo svoje predstavnike ustanovitelj narodnega parka, parkovne lokalne skupnosti, zainteresirana javnost in delavci javnega zavoda.

 

(2) V svetu zavoda so:

- štirje predstavniki ustanovitelja, ki jih imenuje vlada, in sicer po enega na predlog ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave, ministrstva, pristojnega za kulturo, ministrstva, pristojnega za razvoj, in ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;

- dva predstavnika parkovnih lokalnih skupnosti, ki ju imenujejo parkovne lokalne skupnosti tako, da je eden skupni predstavnik občin Bovec, Kobarid in Tolmin in drugi skupni predstavnik občin Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice in Kranjska gora;

- en predstavnik delavcev, ki ga izmed sebe izvolijo delavci, zaposleni v javnem zavodu, in

- štirje predstavniki zainteresirane javnosti, od katerih je eden predstavnik zainteresiranih nevladnih organizacij, drugi je predstavnik strokovne javnosti, tretji in četrti pa sta predstavnika lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč v narodnem parku.

 

(4) Predstavniki zainteresirane javnosti se določijo tako, da ministrstvo pozove k sodelovanju pri upravljanju narodnega parka zainteresirane nevladne in strokovne organizacije. Organizacija, ki želi sodelovati pri upravljanju narodnega parka, mora izpolnjevati naslednji pogoj:

- nevladna organizacija: ima pridobljen status društva ali nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanje narave ali izkazuje aktivno delovanje na območju narodnega parka, ki je usklajeno s cilji narodnega parka;

- strokovna organizacija: njeno delovno področje obsega vedenja in znanja, ki so pomembna za doseganje varstva in razvoja narodnega parka.

 

(5) Organizacija, ki želi sodelovati pri upravljanju narodnega parka, se prijavi k sodelovanju s pisno prijavo, v kateri navede dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka in predlaga imena kandidatov za člane sveta zavoda. Ministrstvo objavi imena organizacij, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, in imena evidentiranih kandidatov za članstvo v svetu zavoda. Dva člana sveta zavoda izberejo organizacije, ki izpolnjujejo pogoje, izmed evidentiranih kandidatov za člane sveta zavoda.

 

(6) Predstavnika lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč v svetu zavoda določi Kmetijsko gozdarska zbornica, pri čemer mora v postopku izbora zagotoviti tudi sodelovanje lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov v narodnem parku, ki niso njeni člani, in agrarnih skupnosti, ki so lastnice kmetijskih zemljišč in gozdov v narodnem parku, tako, da sta oba predstavnika lastnika kmetijskega zemljišča ali gozda v narodnem parku. Eden predstavlja lastnike iz občin Bovec, Kobarid in Tolmin, drugi pa lastnike iz občin Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice in Kranjska gora.

 

(7) Sklepi sveta zavoda, ki se nanašajo na:

- načrt upravljanja in načrt upravljanja z nepremičninami v lasti države v narodnem parku;

- statut, akt o sistemizaciji, program dela, finančni načrt, poročilo o delu in finančno poročilo;

so veljavno sprejeti, če z njimi soglašajo predstavniki ustanovitelja.

 

(8) V primeru glasovanja članov sveta zavoda o zadevah iz prejšnjega odstavka, ko se član sveta, ki je predstavnik ustanovitelja, opravičeno ne more udeležiti seje sveta, zadošča njegovo pisno soglasje.

 

 

40. člen

(posvetovalno telo člana sveta zavoda)

 

(1) Če so v parkovnih lokalnih skupnostih v narodnem parku vzpostavljeni ožji deli občine v skladu s predpisi o lokalni samoupravi, se morajo le ti strinjati s predlaganim kandidatom za člana sveta zavoda. 

 

(2) Parkovne lokalne skupnosti same, v primeru iz prejšnjega odstavka pa skupaj z ožjimi deli občin v narodnem parku, morajo ustanoviti posebno posvetovalno telo člana sveta zavoda iz njihovega območja.

 

(3) Član sveta zavoda mora sklicati posvetovalno telo praviloma pred vsako sejo sveta zavoda, obvezno pa dva krat na leto in sicer ob sprejemu programa dela s finančnim načrtom in poslovnega poročila.

 

 

41. člen

(sodelovanje javnosti na forumu)

 

(1) Sodelovanje javnosti pri upravljanju narodnega parka se zagotavlja in uresničuje tudi preko foruma zainteresirane javnosti Triglavskega narodnega parka (v nadaljnjem besedilu: forum).

 

(2) Forum je organizirano javno srečanje fizičnih in pravnih oseb ter pogodbenih skupnosti, ki so zainteresirani za narodni park in želijo sodelovati pri njegovem delovanju, s pristojnim ministrstvom in javnim zavodom. Forum obravnava dokumente, s katerimi se ureja upravljanje narodnega parka in poroča o njem, razpravlja o stanju v narodnem parku in uresničevanju razvojnih usmeritev, izvajanju predpisanih režimov in pravil ravnanja, sprejema stališča, daje pobude in priporočila v zvezi z upravljanjem narodnega parka. Seznani se tudi z načinom upoštevanja zaključkov preteklega foruma.

 

(3) Svet zavoda skliče forum najmanj vsaki dve leti. Pobudo za sklic foruma lahko da javnemu zavodu vsaka pravna ali fizična oseba, ki v pobudi izkaže svoj interes za doseganje ciljev in namena narodnega parka. Pobudi mora biti priložena obrazložitev razlogov za sklic foruma in predlog dnevnega reda.

 

(4) Če se pobuda za sklic foruma ne sprejme, je treba odločitev o tem z obrazložitvijo razlogov, objaviti na spletni strani javnega zavoda.

 

(5) Sklic foruma se izvede z javnim naznanilom, ki se objavi v sredstvih javnega obveščanja, v najmanj enem časopisu, ki pokriva celotno državo. Javno naznanilo mora vsebovati kraj in čas sklica ter predlagani dnevni red. Na forumu se praviloma obravnavajo posamezna področja iz upravljanja parka.

 

(6) Javni zavod zagotavlja tehnično in administrativno podporo za delovanje foruma.

 

(7) Minister predpiše način delovanja foruma.

 

 

42. člen

(naloge javne službe)

 

(1) Javni zavod v okviru javne službe ohranjanja narave opravlja naslednje varstvene, strokovne, nadzorne, upravljavske in razvojne naloge na območju narodnega parka:

pripravlja predlog načrta upravljanja;

sprejema dvoletne programe dela na podlagi načrta upravljanja in opravlja oziroma skrbi za opravljanje v njem določenih naravovarstvenih nalog;

sodeluje s parkovnimi lokalnimi skupnostmi pri doseganju ciljev narodnega parka;

spremlja in analizira stanje narave, sestavin biotske raznovrstnosti, krajinske pestrosti in naravnih ter krajinskih vrednot;

sodeluje z organizacijo, pristojno za ohranjanje narave, pri pripravi naravovarstvenih smernic, naravovarstvenega mnenja in drugih mnenj, soglasij ter strokovnih gradiv za del, ki se nanaša na območje narodnega parka;

sodeluje z organizacijo, pristojno za ohranjanje narave, pri pripravi naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja z mnenjem za del, ki se nanaša na območje narodnega parka;

izvaja ukrepe varstva na območju narodnega parka vključno z ukrepi pogodbenega varstva in skrbništva;

usklajuje in spremlja izvajanje znanstveno raziskovalnih nalog v zvezi z narodnim parkom;

sodeluje pri pripravi razvojnih dokumentov lokalnih skupnosti in države;

sodeluje pri določitvi projektov, investicij in dejavnosti, za katere se dodeljujejo spodbude oziroma se sofinancirajo na podlagi tega zakona;

predlaga razvojne projekte s področja upravljanja narodnega parka;

svetuje, izvaja in sodeluje pri izvajanju razvojnih projektov v narodnem parku;

v sodelovanju s parkovnimi lokalnimi skupnostmi ter lastniki nepremičnin skrbi za vzdrževanje, obnavljanje in varovanje naravnih vrednot na območju narodnega parka;

sodeluje s lastniki, najemniki zemljišč ter investitorji, jim strokovno pomaga in svetuje;

načrtuje, gradi in vzdržuje parkovno infrastrukturo;

vodi po narodnem parku;

izobražuje o pomenu narodnega parka, varstvu naravnih in krajinskih vrednot, krajinskih značilnosti, kulturne dediščine, ohranjanju biotske raznovrstnosti in varstvu okolja v narodnem parku;

izvaja mednarodne projekte in sodeluje pri njihovem izvajanju, tudi z namenom pridobivanja sredstev za delovanje parka, predstavitvah in strokovnih raziskavah parka;

skrbi za upravljanje obiska narodnega parka in predstavitev narodnega parka, ki vključuje tudi informiranost, interpretacijo in ozaveščanje javnosti o pomenu parka;

zagotavlja dostop do informacij o narodnem parku in vodi informacijske centre, postaje in točke narodnega parka;

izvaja druge naloge v skladu s tem zakonom.

 

(2) Javni zavod opravlja kot javno službo naslednje naloge varstva kulturne dediščine:

sodeluje z ZVKD pri pripravi strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine, kulturo varstvenih smernic, in kulturo varstvenega mnenja za del, ki se nanaša na območje narodnega parka ter spremlja stanje kulturne dediščine v narodnem parku;

sodeluje z ZVKD pri pripravi kulturo varstvenih pogojev in kulturo varstvenega soglasja z mnenjem za del, ki se nanaša na območje narodnega parka;

izvaja muzejsko dejavnost, dejavnost varstva premične kulturne dediščine, galerijsko dejavnost.

 

(3) Javni zavod opravlja naloge javne službe upravljanja z loviščem s posebnim namenom Triglav s področja upravljanja z divjadjo v skladu s predpisi s področja divjadi in lovstva.

 

(4) Javni zavod opravlja kot javno službo tudi naloge, ki se nanašajo na upravljanje z nepremičninami v narodnem parku, ki so v lasti države in služijo namenom parka.

 

(5) Podrobnejše naloge glede obsega upravljanja z nepremičninami v lasti države se določijo v aktu o ustanovitvi javnega zavoda.

 

(6) Vlada s sklepom določi nepremične iz četrtega odstavka tega člena.

(7) Javni zavod upravlja tudi z nepremičninami, s katerimi je upravljal do uveljavitve tega zakona, in z nepremičninami, ki so prešle v last države na podlagi uveljavljene predkupne pravice države in za njihovo upravljanje na nivoju države ni ustanovljen poseben pravni subjekt.

 

43. člen

(druge naloge)

 

Poleg nalog iz prejšnjega člena opravlja javni zavod tudi naslednje naloge:

izvaja raziskovalne naloge v zvezi z narodnim parkom;

sodeluje z mednarodnimi organizacijami s področja varstva narave;

sodeluje z upravljavci zavarovanih območij doma in v tujini;

sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi in znanstveno-raziskovalnimi ustanovami;

izvaja naloge za doseganje ciljev mednarodno priznanih oblik varstva območij narave, ki narodni park vključujejo ali se nanj nanašajo;

druge naloge, če z njimi soglaša ustanovitelj.

 

 

44. člen

(posebne določbe v zvezi z izvajanjem nalog javne službe)

 

(1) Če javni zavod sklene pogodbo o skrbništvu iz 7. točke prvega odstavka 37. člena tega zakona, imajo, ne glede na predpise o ohranjanju narave, pri izbiri skrbnika oziroma sklenitvi pogodbe o skrbništvu prednost  pravne ali fizične osebe, ki imajo sedež ali stalno bivališče v narodnem parku in so za skrbništvo ustrezno usposobljene.

 

(2) Javni zavod pri opravljanju naravovarstvenih nalog ne plačuje, cestnin in drugih dajatev za uporabo infrastrukturnih objektov.

 

(3)  Javni zavod je prekrškovni organ, katerega pooblaščene osebe vodijo in odločajo v postopku o prekrških po tem zakonu in po predpisih s področja ohranjanja narave.

 

 

45. člen

(javna pooblastila)

 

(1) Javni zavod opravlja na podlagi javnega pooblastila naslednje naloge:

izvaja neposredni nadzor v narodnem parku;

izvaja lovsko čuvajsko službo;

izvaja predkupno pravico države do nakupa nepremičnin v narodnem parku;

izdaja mnenja, soglasja, dovoljenja in druge upravne odločbe na podlagi tega zakona in drugih predpisov;

potrjuje razvojne projekte;

upravlja z bazami podatkov, ki se nanašajo na park in uporablja baze podatkov, ki so bile oblikovane z javnimi sredstvi.

 

(2) Javni zavod je stranka v vseh upravnih postopkih, ki se vodijo na podlagi predpisov o gradnji objektov, varstvu okolja, urejanju voda, ohranjanju narave, varstvu kulturne dediščine, divjadi in lovstvu in gozdarstvu in se nanašajo na narodni park.

 

(3) Javni zavod ima pravico in dolžnost zastopati interese narodnega parka v vseh drugih upravnih in sodnih postopkih, katerih predmet je narodni park, in je varuh javnega interesa ne glede na določbe drugih predpisov.

 

 

46. člen

(predkupna pravica države do nakupa nepremičnin)

 

(1) Država ima v narodnem parku poleg predkupne pravice po predpisih s področja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine tudi predkupno pravico do nakupa stavbnih zemljišč, ne glede na določbe drugih predpisov.

 

(2) Predkupno pravico iz prejšnjega odstavka uveljavlja upravljavec narodnega parka po predpisih s področja ohranjanja narave.

 

 

47. člen

(pridobivanje podatkov)

 

(1) Podatke za potrebe nalog, ki jih upravljavec narodnega parka opravlja kot javno službo ali javna pooblastila, upravljavec narodnega parka pridobiva z lastnimi raziskavami, spodbujanjem in usmerjanjem raziskav drugih organov in organizacij, iz urejenih zbirk raziskovalnih ustanov in iz predpisanih zbirk podatkov, ki jih vodijo državni organi, javni zavodi, agencije in drugi pooblaščeni organi, zlasti iz:

zbirk podatkov o vodah in o onesnaženosti zemljišč in vod

zbirk podatkov o podnebju in vremenu

zbirk podatkov o kmetijstvu in gozdarstvu

registra prostorskih enot,

5. poslovnega registra Slovenije,

zemljiškega katastra (parcelna številka, meja parcele, površina, lastnik, upravljavec, najemnik),

zemljiške knjige (lastninska in pravice na posameznih parcelah);

zbirk podatkov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije

drugih zbirk, ki se nanašajo na živo in neživo naravo ali vplive, vključno s statističnimi podatki.

 

(2) Upravljavci podatkovnih zbirk posredujejo podatke brezplačno. Zaračunajo lahko le neposredne materialne stroške. Če skrbnik podatkov omogoča neposredni elektronski dostop do podatkov ali so podatki digitalni, jih upravljavec narodnega parka lahko pridobi ali do njih dostopa v tej obliki. Pri delu s podatki mora biti zagotovljena varnost prenosa in upoštevani predpisi s področja varovanja osebnih podatkov.

 

 

 

VI. NAČRT UPRAVLJANJA

 

 

48. člen

(načrt upravljanja)

 

(1) Upravljanje narodnega parka se izvaja na podlagi desetletnega načrta upravljanja.

 

(2) Načrt upravljanja se obvezno upošteva pri načrtovanju prostora, razvoju in ohranjanju poselitve, opravljanju dejavnosti ter urejanju, upravljanju, rabi in gospodarjenju z naravnimi dobrinami na območju narodnega parka, ohranjanju krajinske in arhitekturne identitete ter izvajanju gospodarskih in drugih javnih služb na območju narodnega parka.

 

 

49. člen

(vsebina načrta upravljanja)

 

(1) V načrtu upravljanja se določijo cilji, pomembni za uresničevanje namena narodnega parka in ukrepi za uresničevanje teh ciljev.

 

(2) Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka se deli na:

uvodni del, ki podaja osnovne informacije o dokumentu in o narodnem parku;

izhodišča za načrt upravljanja, v katerem je podana splošna ocena stanja in ocena stanja po posameznih področjih v narodnem parku in v parkovnih lokalnih skupnostih, na podlagi ovrednotenja zunanjih in notranjih tveganj, ki se nanašajo na biotsko raznovrstnost in naravne procese, naravne in duhovne vrednote, kulturno dediščino ter gospodarski, prostorski (poselitev, krajina, infrastruktura), kulturni in socialni razvoj ter ohranjanje poselitve glede na cilje narodnega parka;

dolgoročno zasnovo upravljanja narodnega parka, s cilji in prioritetami na področjih varstva in razvoja ter varstvene in razvojne usmeritve za doseganje teh ciljev po posameznih dejavnostih in območjih, usmeritve za sektorsko prostorsko in razvojno načrtovanje v narodnem parku in v parkovnih lokalnih skupnostih;

program izvajanja načrta upravljanja, ki določa načine doseganja ciljev upravljanja narodnega parka, akcijske načrte, ukrepe, naravovarstvene naloge in projekte za njihovo doseganje z navedbo finančnih virov ter potrebno kadrovsko, materialno in strokovno usposobljenost in opremljenost (človeški viri, oprema, usposobljenost, organizacijska struktura in drugo) in načini doseganje standardov kakovosti upravljanja;

prostorski del z umestitvijo in konkretizacijo varstvenih režimov, pravil ravnanja in razvojnih usmeritev v prostor;

finančno ovrednotenje načrta upravljanja s predvidenimi viri financiranja in terminskim načrtom;

prilogo, ki vsebuje inventarizacijo območja.

 

(3) Načrt upravljanja obsega tekstualni in grafični/kartografski del. Načrt upravljanja se izdela v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni.

 

(4) Načrt upravljanja vsebuje poleg vsebin, določenih s tem zakonom in predpisi o ohranjanju narave, tudi okvirni program odkupa, zakupa, najema ali zamenjave zemljišč, ki so na območju narodnega  parka v zasebni lasti, za katerega se v proračunu Republike Slovenije zagotovijo namenska sredstva.

 

(5) Za izvajanje sprejetega načrta upravljanja se pripravijo akcijski načrti. Vsebina akcijskih načrtov se lahko nanaša na prostorske, vsebinske, finančne ali druge vidike doseganja ciljev načrta upravljanja. Akcijski načrt se v primerih, ko je to določeno v načrtu upravljanja mora pripraviti, lahko pa se pripravi tudi v drugih primerih, glede na izkazane potrebe upravljanja narodnega parka.

 

(6) Akcijski načrt pripravi upravljavec narodnega parka, potrdi pa ga ministrstvo.

 

(7) Prostorski načrti, načrti rabe naravnih dobrin in razvojni dokumenti se morajo uskladiti z veljavnim načrtom upravljanja ob njegovi pripravi ali reviziji ali najkasneje 2 leti po njegovem sprejemu.

 

50. člen

(priprava, sprejem in spremljanje izvajanja načrta upravljanja)

 

(1) Načrt upravljanja strokovno pripravi javni zavod. Pri njegovi pripravi sodelujejo strokovna organizacija, ZVKD in parkovne lokalne skupnosti ter osebe, določene v sklepu o začetku priprave.

 

(2) Načrt upravljanja sprejme na predlog ministrstva vlada z uredbo.

 

(3) Javni zavod spremlja izvajanje načrta upravljanja in o njegovem izvajanju poroča vladi vsakih pet let. Vsaki dve leti pripravi poročilo o izvajanju načrta upravljanja in ga posreduje v obravnavo forumu. Javni zavod poroča o izvajanju načrta upravljanja vsaki dve  tudi ministrstvu  v okviru poročila o opravljenem delu za program dela za naslednji dve leti.

 

(4) Če javni zavod ob pripravi poročil ugotovi, da je treba načrt upravljanja prilagoditi spremenjenim razmeram, pripravi spremembe načrta upravljanja, ki se sprejemajo na enak način kot načrt upravljanja.

 

(5) Pobudo za spremembo načrta upravljanja lahko poda tudi parkovna lokalna skupnost. Pobuda mora biti utemeljena in mora vsebovati predloge rešitev.

 

 

51. člen

(postopek sprejemanja načrta upravljanja)

 

(1) Minister izda sklep o začetku postopka priprave načrta upravljanja, v katerem določi: območje, temeljne cilje, sodelujoče v postopku priprave, terminski plan  priprave posameznih faz postopka, potrebna finančna sredstva in druge nujno potrebne vsebine za pripravo načrta upravljanja.

 

(2) Državni in lokalni organi ter organizacije z javnimi pooblastili oziroma izvajalci javnih služb, ki so v sklepu iz prejšnjega odstavka določeni, kot sodelujoči v postopku priprave načrta upravljanja morajo pri pripravi načrta upravljanja sodelovati.

 

(3) Po izdaji sklepa o začetku postopka priprave načrta upravljanja se skliče forum zaradi pridobitve stališč javnosti do upravljanja narodnega parka v naslednjem deset letnem obdobju.

 

(4) Upravljavec narodnega parka pripravi osnutek načrta upravljanja na podlagi tega zakona, predpisov s področja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, strokovnih podlag strokovne organizacije in ZVKD, ter ob upoštevanju stališč oblikovanih na forumu in stališč za pripravo načrta upravljanja, ki jih posredujejo osebe iz prvega odstavka tega člena.

 

(5) Ko osnutek načrta upravljanja potrdi svet zavoda, ga pošlje parkovnim lokalnim skupnostim v mnenje. Če parkovne lokalne skupnosti v 60 dneh od prejema osnutka načrta upravljanja ne pošljejo svojega mnenja upravljavcu, se šteje, da na ta osnutek nimajo pripomb.

 

(6) Javni zavod po pridobitvi mnenj  parkovnih lokalnih skupnosti dopolni osnutek načrta upravljanja in ga da v 60 dnevno javno obravnavo. Javna obravnava se izvede z javno predstavitvijo v parkovnih lokalnih skupnostih in zbiranjem mnenj, stališč in pripomb. Zaradi obravnave osnutka načrta upravljanja se skliče tudi forum.

 

(7) Po opravljeni javni obravnavi javni zavod pripravi predlog načrta upravljanja ob upoštevanje mnenj, stališč in pripomb iz javne obravnave, stališč parkovnih lokalnih skupnosti in oseb iz drugega odstavka tega člena. Predlogu načrta upravljanja morajo biti priložena tudi strokovna stališča in obrazložitve mnenj in pripomb parkovnih lokalnih skupnosti in pripomb in stališč iz javne obravnave. Strokovna stališča in obrazložitve zagotovi javni zavod.

 

(8) Svet zavoda sprejme predlog načrta upravljanja in ga posreduje  ministrstvu.

 

(9) Vlada sprejme na predlog ministrstva načrt upravljanja z uredbo.

 

(10) Javni zavod mora objaviti začetek veljavnosti načrta upravljanja v uradnih glasilih parkovnih lokalnih skupnosti.

 

(11) Original načrta upravljanja hrani ministrstvo in javni zavod, duplikati so na vpogled na sedežih parkovnih lokalnih skupnosti. 

 

 

52. člen

(dvoletni program dela)

 

(1) Javni zavod na podlagi sprejetega načrta upravljanja sprejme svoj finančno ovrednoteni dve letni program dela.

 

(2) S programom dela se podrobneje določijo terminski in finančni plan izvedbe naravovarstvenih in drugih nalog iz programa izvajanja načrta upravljanja, način sodelovanja s prebivalci narodnega parka ter parkovnimi lokalnimi skupnostmi in načini svetovanja pri opravljanju dejavnosti, ki omogočajo trajnostni razvoj v narodnem parku ter program odkupa, zakupa, najema ali zamenjave zemljišč, ki so v narodnem  parku v zasebni lasti.

 

(3) Javni zavod pošlje dve letni program dela, po sprejemu  na svetu zavoda, ministru v potrditev. Minister ga potrdi ali zavrne v 30 dneh od prejema. Če ga v tem roku ne potrdi ali zavrne, se šteje, kot da je program dela potrjen.

 

 

53. člen

(upravljanje z lastnino države v narodnem parku)

 

(1) Za območje narodnega parka se na podlagi načrta upravljanja pripravi dolgoročni program upravljanja z državno lastnino, ki vključuje izhodišča gospodarjenja in upravljanja z naravnimi dobrinami, ki so v lasti države in sicer:

program menjave zemljišč zaradi pridobivanja za narodni park pomembnejših zemljišč;

program pridobivanja zemljišč v last države zaradi zagotavljanja ciljev narodnega parka;

program uvajanja gospodarjenja z zemljišči, ki je za cilje narodnega parka ugodnejši;

program upravljanja in gospodarjenja z nepremičninami v narodnem parku, ki so v lasti države.

 

(2) Sestavni del programa iz prejšnjega odstavka je tudi terminski plan potrebnih aktivnosti in potrebna finančna sredstva ter viri zanje.

 

(3) Nosilec priprave programa iz prvega odstavka je javni zavod, ki pripravi predlog programa in ga predloži ministrstvu. Za pripravo posameznih sestavnih delov programa so zadolžene osebe javnega prava, ki upravljajo oziroma gospodarijo z naravnimi dobrinami v imenu države.

 

(4) Program iz prvega odstavka tega člena sprejme na predlog ministrstva vlada kot operativni program s področja varstva okolja.

 

 

VII. FINANCIRANJE

 

54. člen

(sredstva)

 

(1) Javni zavod pridobiva finančna sredstva za upravljanje narodnega parka:

iz državnega proračuna;

z vstopninami, dotacijami in donacijami;

s sredstvi, pridobljenimi z upravljanjem nepremičnin;

s prihodki od prodaje blaga in storitev, ki jih opravlja;

s plačili za uporabo imena in znaka narodnega parka;

iz različnih mednarodnih programov pomoči;

s pridobivanjem sredstev na podlagi sofinanciranja programov in projektov, ki so v skladu z namenom ustanovitve parka, iz sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma drugih organizacij;

iz drugih virov.

 

(2) Javni zavod lahko pridobiva sredstva tudi iz proračunov lokalnih skupnosti v skladu z njihovimi programi oziroma sprejetim načrtom upravljanja.

 

(3) Del sredstev, pridobljenih na način iz prvega odstavka tega člena, se lahko nameni za izvajanje razvojnih usmeritev narodnega parka v skladu z načrtom upravljanja.

 

(4) Podrobnejše pogoje za pridobivanje sredstev iz prejšnjega odstavka, merila in postopke razdeljevanja sredstev ter odločanje o razdeljevanju in nadzor nad namensko porabo sredstev predpiše minister.

 

 

55. člen

(proračunski sklad za upravljanje Triglavskega narodnega parka)

 

(1) Ustanovi se Sklad za upravljanje TNP kot proračunski sklad v skladu z zakonom, ki ureja javne finance.

 

(2) Viri za financiranje sklada iz prejšnjega odstavka so:

okoljska dajatev za obremenjevanje okolja s CO2;

prilivi iz naslova prodaje nepremičnin v lasti države in upravljavca parka  v narodnem parku;

prilivi iz naslova deleža države v koncesijskih dajatvah za rabo naravnih virov in naravnih vrednot oziroma delov narodnega parka v narodnem parku in

prihodek Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ustvarjen z gospodarjenjem z zemljišči v narodnem parku zmanjšan za sorazmeren delež stroškov delovanja sklada.

 

(3) Sredstva sklada se namenijo za:

1. izvajanje nalog upravljavca v delu, ki se nanaša na:

nakup in zakup nepremičnin v narodnem parku;

ukrepe varstva narave in kulturne dediščine;

načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje parkovne infrastrukture;

podporo aktivnostim, ki prispevajo k vzdrževanju in ohranjanju za narodni park tipične krajine;

2. sofinanciranje:

ekološke sanacije, javnega prevoza, urejanje prometa;

družbenih, kulturnih in gospodarskih projektov/dejavnosti, ki podpirajo uresničevanje ciljev narodnega parka (osnovna oskrba prebivalcev) in

drugih razvojnih usmeritev iz 10. člena tega zakona;

3. izvajanje drugih nalog v skladu z načrtom upravljanja.

 

(4) Sredstva se črpajo na podlagi programa dela javnega zavoda in programov razvojnih agencij, ki jih potrdi vlada.

 

 

VIII. NADZOR

 

 

56. člen

(neposredni nadzor)

 

(1) Neposredni nadzor nad izvajanjem določb tega zakona v narodnem parku zagotavlja javni zavod v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave.

 

(2) Javni zavod koordinira izvajanje nalog naravovarstvenega nadzora v narodnem parku, ki so širšega pomena oziroma v katerih izvajanje so vključeni tudi drugi izvajalci neposrednega nadzora v naravi.

 

(3) Javni zavod zagotavlja kot upravljavec lovišča s posebnim namenom tudi nadzor po predpisih o divjadi in lovstvu.

 

 

57. člen

(naravovarstveni nadzorniki in prostovoljni nadzorniki)

 

(1) Naravovarstveni nadzorniki in prostovoljni nadzorniki, organizirani v nadzorni službi javnega zavoda, izvajajo neposredni nadzor v narodnem parku. Pogoji in načini delovanja naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov ter nadzorne službe se določijo v splošnem aktu javnega zavoda.

 

(2) Prostovoljni nadzorniki, ki niso vključeni v organiziran nadzor po tem členu ne smejo delovati v narodnem parku, razen organizirano in v soglasju z javnim zavodom. 

 

(3) Naravovarstveni in prostovoljni nadzorniki v narodnem parku imajo službeni znak, izkaznico in uniformo, v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, pri čemer uporabljajo tudi znak narodnega parka. Položaj uradne osebe se izkazuje z izkaznico.  

 

(4) Izjave naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov ter materialni dokazi, ki jih zberejo v zvezi z dejanji, na podlagi katerih se ukrepa v inšpekcijskem postopku, se štejejo za dokaz, pridobljen v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. 

 

(5) Naravovarstveni nadzornik pri opravljanju nalog neposrednega nadzora samostojno vodi postopek ter izdaja odločbe v prekrškovnem postopku.

 

(6) Naravovarstveni nadzorniki so dolžni ob vsakem času preprečevati prekrške po tem zakonu in predpisih s področja ohranjanja narave ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila, če so zaradi prekrška ogroženi cilji parka ali grozi  nevarnost uničenja ali poškodovanja naravne vrednote ali njenega dela.

 

(7) Naravovarstveni nadzorniki so dolžni opravljati delo v posebnih delovnih pogojih, kadar je to potrebno za izvajanje z zakonom določenih nalog. Posebni delovni pogoji so: delo v neenakomernem delovnem času, delo v izmenah,delo ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih, delo preko polnega delovnega časa, popoldansko in nočno delo, pripravljenost za delo v delovnih prostorih, na določenem kraju ali doma, delo v deljenem delovnem času.

 

(8) Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj, pri katerem mora biti naravovarstveni nadzornik v pripravljenosti za delo na delovnem mestu, na določenem kraju ali na domu. Pripravljenost za delo se ne šteje v število ur delovne obveznosti. Če naravovarstveni nadzornik med pripravljenostjo za delo dela, se to število ur šteje v število ur delovne obveznosti naravovarstvenega nadzornika. V primeru, ko število opravljenih delovnih ur naravovarstvenega nadzornika presega število ur njegove mesečne oziroma letne delovne obveznosti, se razlika ur šteje kot delo preko polnega delovnega časa.

 

(9) Če je naravovarstveni nadzornik pod vplivom alkohola, narkotičnih sredstev ali če je v takšnem psihofizičnem stanju, da neposredno ogroža svojo varnost ali varnost drugih, se naravovarstvenemu nadzorniku prepreči nastop dela ali prepove nadaljevanje opravljanja dela.

 

58. člen

(inšpekcijski nadzor)

 

(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in konkretnih upravnih odločitvah opravljajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, inšpektorji, pristojni za varstvo kulturne dediščine, inšpektorji, pristojne za varstvo okolja, in inšpektorji, pristojni za divjad in lovstvo.

 

(2) Uresničevanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in posamičnih aktov in ukrepov, izdanih na njihovi podlagi, ki se nanašajo na delovna področja drugih ministrstev, nadzorujejo tudi inšpektorji, pristojni za nadzor teh delovnih področij, v skladu z zakonom.

 

 

59. člen

(nadzor varstva kulturne dediščine)

 

Javni zavod opravlja nadzor nad varstvom kulturne dediščine, v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine v delu, ki se ne uvršča v inšpekcijski nadzor.

 

 

IX. KAZENSKE DOLOČBE

 

60. člen

(prekrški)

 

(1) Z globo od 10.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:

1.

 

(2) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek od do tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

 

61. člen

(prekrški)

 

X. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

 

62. člen

 

(1) V enem letu po uveljavitvi tega zakona ministrstvo, pristojno za geodetske zadeve, skupaj z upravljavcem narodnega parka določi meje iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona.

 

(2) Upravne enote morajo izdati odločbe o statusu nepremičnine v narodnem parku v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, v enem letu od določitve meja narodnega parka iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Odločba iz prejšnjega odstavka, kjer meja narodnega parka ne poteka po parcelni meji, mora imeti grafično prilogo, ki jo pripravi ministrstvo iz prvega odstavka tega člena.

 

63. člen

 

(1) Javni zavod Triglavski narodni park je upravljavec narodnega parka in izvaja naloge upravljanja po določbah tega zakona.

 

(2) V treh mesecih po uveljavitvi tega zakona Vlada Republike Slovenije uskladi ustanovitveni akt javnega zavoda Triglavski narodni park z določbami tega zakona in določi nepremičnine v lasti države, s katerimi upravlja javni zavod Triglavski narodni park.

 

(3) Javni zavod Triglavski narodni park uskladi statut in druge splošne akte v treh mesecih po uveljavitvi ustanovitvenega akta iz prejšnjega odstavka.

 

(4) Z uveljavitvijo tega zakona se začnejo izvajati aktivnosti za ustanovitev sveta javnega zavoda Triglavski narodni park. Članom sveta zavoda, ki delujejo na podlagi določil Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list SRS, št. 17/81,18/81-popr., 42/86, in RS, št. 5/90, 10/91,13/93, 35/01 in 110/02-ZGO-1) preneha mandat s  konstituiranjem sveta zavoda na podlagi tega zakona. V času od uveljavitve tega zakona do prenehanja mandata sprejema svet zavoda samo tiste odločitve  upravljanja, ki so potrebne zaradi nemotenega delovanja javnega zavoda.

 

64. člen

 

(1) Parkovne lokalne skupnosti morajo v enem letu od uveljavitve tega zakona ustanoviti posebno posvetovalno telo člana sveta zavoda v skladu s 40. členom tega zakona.

 

(2) Svet javnega zavoda Triglavski narodni park mora najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona sklicati prvi Forum zainteresirane javnosti Triglavskega narodnega parka.

 

65. člen

 

(1) Osebe, ki rabijo del narodnega parka na način iz 33. člena tega zakona, morajo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona podati vlogo za ureditev razmerij skladno z določbami tega zakona na Ministrstvo za okolje in prostor.  

 

(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati dokazila o zakonitosti zgrajenih objektov, upravičenosti do rabe dela narodnega parka in ustreznem pravnem naslovu za uporabo zemljišč, ki so predmet rabe.

 

(3) O zakonitosti zgrajenih objektov in obstoju pravice iz prejšnjega odstavka odloči v upravnem postopku ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave.

 

(4) Osebe, ki so imele ob uveljavitvi tega zakona pravico do rabe dela narodnega parka na zakonito zgrajenem objektu, pridobljeno po dosedanjih predpisih, pravico obdržijo do ureditve pravic po tem zakonu, izvajajo pa jo lahko v obsegu, na način in pod pogoji določenimi v aktu o podelitvi pravice.

 

(5) Osebe, iz prejšnjega odstavka imajo ob izpolnjevanju razpisnih pogojev in naravovarstveno sprejemljivem predlogu ureditve in rabe dela narodnega parka prednostno pravico do podelitve koncesije za rabo delov narodnega parka.

 

 

66. člen

 

(1) Vlada Republike Slovenije izda izvršilne predpise po tem zakonu v enem letu po njegovi uveljavitvi.

 

(2) Minister za okolje in prostor izda izvršilne predpise po tem zakonu v enem letu po njegovi uveljavitvi, razen predpisa iz sedmega odstavka 41. člena in tretjega odstavka 34. člena tega zakona, ki ju mora izdati v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

 

67. člen

 

(1) Vlada Republike Slovenije sprejme prvi načrt upravljanja narodnega parka v dveh letih po uveljavitvi tega zakona. Prvi načrt upravljanja ima poudarjeno izhodiščno naravnanost in ureja prehodno obdobje, potrebno za uveljavitev režimov in vsebin, določenih s tem zakonom.

 

(2) Do sprejema prvega načrta upravljanja določi Ministrstvo za okolje in prostor začasne upravljavske smernice.

 

(3) Predlog začasnih upravljavskih smernic pripravi Javni zavod Triglavski narodni park v sodelovanju z Zavodom republike Slovenije za varstvo narave.

 

 

68. člen

 

(1) Obstoječa smučišča na dan uveljavitve tega zakona so: Vogel, Zatrnik, pod Viševnikom na Pokljuki, pri Šport hotelu in pri Jelki na Goreljku, na Gorjušah, v Logu pod Mangartom in Na Logu v Trenti.

 

(2) Obseg obstoječih smučišč in kampa v Bohinju je določen z veljavnimi prostorskimi akti.

 

(3) Ne glede na prepovedi iz 13. člena tega zakona se lahko dovoli legalizacija obstoječih črnih peskokopov in kamnolomov, ki delujejo brez ustreznih dovoljenj, na podlagi soglasja upravljavca narodnega parka in pod pogoji, določenimi v naravovarstvenih smernicah, če njihovo delovanje ne ogroža naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kakovosti krajine. Sestavni del dovoljenja je sanacijski načrt.

 

69. člen

 

(1) Obstoječa rekreacijska središča Vogel, Rudno polje in Zatrnik so prostorske ureditve državnega pomena za katere je treba izdelati državni prostorski načrt.

 

(2) Ureditveno območje državnih prostorskih načrtov iz prejšnjega odstavka zajema tudi območja infrastrukturnih objektov, ki so povezana z delovanjem rekreacijskih središč.

 

70. člen

 

V šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona morajo pravne in fizične osebe, ki uporabljajo ime ali znak Triglavskega narodnega parka uskladiti njuno uporabo z določili tega zakona. 

 

71. člen

 

(1) Začeti postopki za izdajo izjemnega dovoljenja po 14. členu Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list SRS, št. 17/81,18/81-popr., 42/86, in RS, št. 5/90, 10/91,13/93, 35/01 in 110/02-ZGO-1) se nadaljujejo in zaključijo po določbah tega zakona.

 

(2) Začeti postopki za izrekanje glob po določilih Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list SRS, št. 17/81,18/81-popr., 42/86, in RS, št. 5/90, 10/91,13/93, 35/01 in 110/02-ZGO-1) se nadaljujejo in končajo po določbah Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list SRS, št. 17/81,18/81-popr., 42/86, in RS, št. 5/90, 10/91,13/93, 35/01 in 110/02-ZGO-1).

 

 

73. člen

 

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji akti o razglasitvah naravnih znamenitosti, redkosti oziroma prirodnih znamenitosti oziroma njihovi deli:

1.

 

 

2. v odloku  ………..      v delu, ki se nanaša na varstvo naravne dediščine, razen ……..

3.

 

74. člen

 

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o Triglavskem narodnem parku (Uradni list SRS, št. 17/81,18/81-popr., 42/86, in RS, št. 5/90, 10/91,13/93, 35/01 in 110/02-ZGO-1).

 

PRILOGA 2

 

Ožja zavarovana območja v Triglavskem narodnem parku so:

 

1. Naravni rezervat  Log pod Mangrtom - Ruševa glava;

2. Naravni rezervat  Kukla-Razor;

3. Naravni spomenik  Črna prst - vrh in pobočja pod vrhom;

4. Naravni spomenik  Krn – Rdeči Rob;

5. Naravni spomenik  Mangrt – vrh, sedlo in južna  pobočja ter Jama pod Rdečo skalo (Mangrška jama);

6. Naravni spomenik  Morež - južna pobočja;

7. Naravni spomenik Golobaršček;

8. Naravni spomenik Dupeljsko jezero;

9. Naravni spomenik Jezero v Lužnici;

10. Naravni spomenik Krnsko jezero;

11. Naravni spomenik Kriški podi - kraška uravnava in jezera;

12. Naravni spomenik Mala korita Koritnice;

13. Naravni spomenik Soteska Koritnice in Klužka Korita;

14. Naravni spomenik Možnica - soteska, korita, slapovi in naravna mostova;

15. Naravni spomenik Loška stena;

16. Naravni spomenik Pološka jama;

17. Naravni spomenik Predilnica - potok, soteska, korita in pritoki;

18. Naravni spomenik Soča – korita Vrsnice (Vrsnikarce);

19. Naravni spomenik Tolminka –soteska, reka,  korita;

20. Naravni spomenik Soča - lipa pred cerkvo sv. Jožefa;

21. Naravni spomenik Trenta -  Alpinum Juliana;

22. Naravni spomenik Trenta - Kloma  (soteska s slapovi);

23. Naravni spomenik Trenta - Tonov kamen (pri Furlanu);

24. Naravni spomenik Trenta - skali  in podor pri Plajerju;

25. Naravni spomenik Trenta – Mlinarica;

26. Naravni spomenik Trenta - Zapotok (slapovi in korita);

27. Naravni spomenik Zadlaščica – korita;

28. Naravni spomenik Črnelsko brezno;

29. Naravni spomenik Pokljuška soteska;

30. Naravni rezervat Mala Pišnica, Sleme nad Tamarjem in Slemenova špica; 

31. Naravni spomenik  Gorska skupina Martuljek;

32. Naravni spomenik Dolina Triglavskih jezer;

33. Naravni spomenik Fosili v Kozji dnini;

34. Naravni spomenik Špica v Sedelcih;

35. Naravni spomenik Grapa pod Travnikom in slap Črne vode ;

36. Naravni spomenik Hornovo okno;

37. Naravni spomenik Malo Prisojnikovo okno;

38. Naravni spomenik Peričnik – zgornji in spodnji slap ter naravni most;

39. Naravni spomenik Okno v grebenu Dovški križ – Škrnatarica ;

40. Naravni spomenik Okno v južni steni Škrlatice;

41. Naravni spomenik Okni v Rjavini;

42. Naravni spomenik Triglav;

43. Naravni spomenik Veliko Prisojnikovo okno;

44. Naravni spomenik Izvir in slap Nadiže; 

45. Naravni spomenik  Lipa v Zgornji Radovni (Gogalova lipa) in

46. Naravni spomenik Šum v Blejskem Vintgarju.

 

 

 

NAZAJ

 

 

 

RAZVOJ TRIGLAVSKEGA PARKA JE VPRAŠLJIV